Hogwarts Today & Tomorrow



 
KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Dobrodošli
Prišel je čas, da se okličete za odrasle čarovnike, v kolikor ste ali niste opravili vseh šolskih izpitov. Pridružite se nam v čarovniškem svetu polnem dogodivščin, kjer vsak posameznik tvori del zgodbe foruma Hogwarts Today & Tomorrow. Poiščite nas tudi na: Facebooku in Tumblrju.
Zadnji prispevki
» Popis aktivnosti
Today at 19:41 by Jeannie Becotte

» Obvestila
Today at 18:39 by Michelle

» Bivalni prostori
Tor 29 Nov 2016 - 22:55 by Elizabeth Deravenel

» Dvorec z okolico
Ned 27 Nov 2016 - 0:45 by Elizabeth Deravenel

» NAJ Osebe
Pet 25 Nov 2016 - 21:53 by Elizabeth Deravenel

» Preroške novice
Čet 24 Nov 2016 - 18:35 by NPC

» Čarovničin tednik
Ned 20 Nov 2016 - 15:09 by NPC

» Spalnica
Ned 6 Nov 2016 - 23:46 by Yū Tooru

» Chat
Sob 5 Nov 2016 - 9:41 by Timothy Ackles

» Odsotnosti
Pet 4 Nov 2016 - 20:35 by James Turner

» Lov na buče
Pon 31 Okt 2016 - 10:45 by Michelle

» Bivalni prostori
Pon 24 Okt 2016 - 20:16 by Timothy Ackles

» Vrt in zunanjost
Tor 18 Okt 2016 - 23:37 by Ludvig Eriksson


Share | 
 

 Pri Počenem kotlu

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
Pojdi na stran : Previous  1, 2, 3, 4  Next
AvtorSporočilo
Michelle
Administrator
Administrator


Bivališče :
Število prispevkov : 4508

ObjavljaNaslov sporočila: Pri Počenem kotlu   Tor 21 Avg 2012 - 13:20

First topic message reminder :

Pri Počenem Kotlu



Od zunaj je Počeni kotel videti zanikrn in ga zato ljudje ne opazijo dokler ga nanj ne opozoriš. Bunkeljni hitijo mimo in se obnašajo, kot da krčme tam sploh ne bi bilo. Kljub temu, da je gostilna zelo znana pa je znotraj izjemno temačna in zanemarjena. Za šankom streže plešast točaj po imenu Tom. Čez vrata za gostilno je majhno, ograjeno in s plevelom zaraščeno dvorišče, kjer stojijo  smetnjaki. Stena iz zidakov na tem dvorišču, se razpre v vhod na Prečno ulico, če nanjo pravilno potrkate. Počeni kotel je torej prehod med bunkeljskim Londonom in Prečno ulico. Tu lahko poiščete prenočišče, ali ostanete le na pijači, ali kosilu.


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://hogwartstt.slovenianforum.com Online

AvtorSporočilo
Alexander Olsson
Pripravnik
Pripravnik


Bivališče : Paris, France
Število prispevkov : 9453

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Ned 10 Avg 2014 - 15:47

Spet ga je nekoliko premeril. "Ja, tudi to rad počnem, vendar pogosto nimam časa, da bi se učil nekega novega tujega jezika. Ali sem zaposlen s šolo ali pa s čim drugim. Tako pač je... Na žalost." Profesorjeve naslednje besede so nekako zletele mimo njega in hotel je samo čimprej stran od njega. Ni mu bilo več prijetno in v glavi se mu je odvijal najhujši možni scenarij. Saj ni bil prepričan ali bi bilo huje če ga ubije na mestu ali ga zvleče v Azkaban in se sam ubije. Naredil je pol koraka, ko ga je bivši auror zgrabil za roko in potegnil nazaj k mizi. Srce mu je v prsih začelo divje biti in prižgal je cigaret, da bi se umiril. Počasi, res počasi se je odgovoril, glas pa se mu je rahlo tresel. "Lahko jim zaupam. In ne, ne bojim se jih. Strah pred njimi je enako kot strah pred morakvarji. Ne bi se rad spuščal v podrobnosti glede na to, da ste bivši auror, ki še zdaj pomaga ... Tako ali tako sem vam povedal preveč. N-ne sprašujte podrobnosti." Levico je umikal stran od njega, pravzaprav je celo telo umikal stran od njega, oči pa vztrajno obračal nekam drugam, da ga ne bi bilo potrebno gledati.


Comment peux-tu dormir pendant que tout le monde pleure?:
 
Alexander Olsson, l'animagus, le Mangemort
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
James Turner
Administrator
Administrator


Poklic : profesor
Bivališče : Irska
Žival : mački Ellie & Felix
Število prispevkov : 1754

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Ned 10 Avg 2014 - 16:13

ALEX | James je čutil napetost v temnem prostoru. Fantu vsekakor ni bilo vseeno, da se njegov sogovornik tako začel zanimati za mračne sile, kot so jedci smrti. Lahko jim zaupaš? Ne želiš se spuščati v podrobnosti? Kaj mi skrivaš, Alexander Olsson? Začel ga je sumiti. Za sodelavca jedcev ali samega jedca. Kako ponosen je bil nase, da je svetlolascu postavil vprašanje o mračnih silah in omenil prav jedce. Vprašanje je bilo postavljeno predvsem zaradi tišine, ki jo je želel uničiti, vendar so ponavadi prav nepremišljene besede tiste, ki ti razkrijejo največ. Ta trenutek je bil dokaz za to. "In kaj je narobe, če še zdaj pomagam? Saj ne skrivaš kaj posebnega, kajne?" Privzdignil je levo obrv in ga sumljivo pogledal. "Kaj posebnega kot recimo nekaj na tvoji roki." Morda je rekel preveč, vendar se mu je trenutek zdel pravšnji.


one thousand lonely stars
i've died a thousand times ✻  i'd die to be where you are. i tried to be where you are. every night, i dream you still here. yhe ghost by my side, so perfect so clear. when i awake, you disappear.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://secretworldofursula.tumblr.com
Alexander Olsson
Pripravnik
Pripravnik


Bivališče : Paris, France
Število prispevkov : 9453

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Ned 10 Avg 2014 - 23:52

Sorry ker nisem prej odpisal, v mestu sem bil -.-
Listening to.
V glavi so mu zazvonili vsi alarmni zvonci. Počutil se je kot ujeta žival, ki mora čimprej stran od tod. Auror ga je začel strašiti in spet mu je čez misli švignil najhujši scenarij. Vendar se je potrudil ohraniti mirno kri in delovati normalno. "Oprostite, vendar ste že prej prišli do zaključka, da sem pripravljen storiti za prijatelje marsikaj. In raje bi šel v Azkaban, kot pa da jih izdam. Ker vedite eno stran - če bi pristali v Azkabanu, bi jih spravil ven, pa tudi če ubijem vsakega, ki mi stoji na poti. In ja, tudi preko trupel sem pripravljen iti, da jih spravim ven. In če mislite, da sem jedec..." Zavihal je rokave, pri tem pa močno upal, da ni znamenje pretemno, sicer bi se jasno videlo na koži. Pokazal mu je roke, bolj na hitro, da se nekoliko temen obris naj ne bi videl, potem pa si rokave potegnil dol. "Upam, da je to dokaz, da nisem." Srce mu je bilo v prsih kot ponorelo.


Comment peux-tu dormir pendant que tout le monde pleure?:
 
Alexander Olsson, l'animagus, le Mangemort
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
James Turner
Administrator
Administrator


Poklic : profesor
Bivališče : Irska
Žival : mački Ellie & Felix
Število prispevkov : 1754

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pon 11 Avg 2014 - 11:25

ALEX | Njegovo presenečenje ni segalo daleč. Očitno je bil fant medle krvi in se mu je vsaka oseba zdela dobra? Tudi jedci, očitno. Čeprav so imeli sodelavci temnega veliko moči, ki te lahko ubije hitro, jih je kljub vsemu ščitil? Vsekakor se je fant odločil narobe, kar mu je imel profesor namen tudi povedati. "Poslušaj, Alexander. Pa si res prepričan da bi pomagal tem ljudem? Morda izgledajo dobri, vendar je možno da te le izkoriščajo." Privzdignil je desno obrv, brez da bi se tega sploh zavedal. "Ah," si je končno uspel ogledati njegovo roko, a jo je hitro prekril rokav. Še vedno mu ni verjel, vendar je bilo tokrat dovolj. Veselil se je njunega drugega srečanja, katerega sceno si je že zamislil. "Recimo da ti verjamem, Alexander." Potreba po pivu se je zmanjšala in bil je mnenja, da bi lahko odšel. Vendar ni - nikoli ni vedel, kaj ga čaka. Zato sta nekaj časa sedela v tišini.


one thousand lonely stars
i've died a thousand times ✻  i'd die to be where you are. i tried to be where you are. every night, i dream you still here. yhe ghost by my side, so perfect so clear. when i awake, you disappear.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://secretworldofursula.tumblr.com
Alexander Olsson
Pripravnik
Pripravnik


Bivališče : Paris, France
Število prispevkov : 9453

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pon 11 Avg 2014 - 11:46

Njegove ledeno modre oči so se zarile v profesorjeve. Nagnil se je nekoliko naprej in zašepetal tako z ledenim glasom, da je presenetil tudi sebe. "Dobro me poslušajte. Sam vem, kdo je moj prijatelj in precej dobro sem jih izbral. Tu in tam sem mogoče naredil napako, vendar sem se potrudil in jo tudi odpravil. In ni mi pomembno, ali je človek jedec smrti ali ne, če je bel ali črn, če je gej ali hetero... Pomembno mi je, kakšen odnos imam s človekom. Nekateri ljudje so zavili na napačna pota in potrebujejo nekoga, ki bi jih privedel nazaj. Ne pa, da jih takoj, brez sojenja pošljete v Azkaban, kot da so preklete smeti. Tukaj se žal moja prepričanja ločijo od vaših." V Počenem kotlu je postalo tiho, da bi slišal iglo, če bi padla na tla. "Ja, to me prav gotovo spravlja v neverjetno veselje," mu je sarkastično odgovoril. Jasno mu je bilo, kaj ga čaka - auror ga bo zdaj stisnil v kot in vse bo moral delati po njegovem. Je že videl to sceno.


Comment peux-tu dormir pendant que tout le monde pleure?:
 
Alexander Olsson, l'animagus, le Mangemort
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
James Turner
Administrator
Administrator


Poklic : profesor
Bivališče : Irska
Žival : mački Ellie & Felix
Število prispevkov : 1754

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pon 11 Avg 2014 - 18:11

ALEX | Vsekakor pogovor več ni bil tako zabaven in prijeten, kot sprva. Postal je resen in nekoliko napet. Je šel James predaleč? Morda. Vendar mu je bila le pomembna njegova varnost, pa tudi varnost drugih. "Spoštujem mnenja drugih, tudi tvoje. Obdrži takšno, kot ga imaš. Ne bo dolgo, da te bodo spremenili iz dneva v noč in se jim boš še kje pridružil - če se to še ni zgodilo, seveda." Nesramno se je nasmehnil in postal nekoliko hladnejši, kot se je sprva izkazal. "Si prepričan, da ti je v veselje? Da ti to ni bilo pravo olajšanje?" Počasi je vstal in gledal Alexandra, ki je sedel na neudobnem stolu. Saj ni vedel, česa se naj loti - naj odide in fanta sreča naključne, kjer ga prime ali mu napove že zdaj. "Poslušaj, Olsson. Veselim se najinega naslednjega srečanja, prav zares." Popravil si je usnjen plašč in izginil za vrati.

Fin.


one thousand lonely stars
i've died a thousand times ✻  i'd die to be where you are. i tried to be where you are. every night, i dream you still here. yhe ghost by my side, so perfect so clear. when i awake, you disappear.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://secretworldofursula.tumblr.com
Alexander Olsson
Pripravnik
Pripravnik


Bivališče : Paris, France
Število prispevkov : 9453

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pon 11 Avg 2014 - 18:51

"To, kar se bo zgodilo z mano, prav gotovo ni vaš problem, gospod. Polnoleten sem in prekleto dobro vem, kaj lahko počnem in česa ne. In če bi kršenje zakona postal konjiček, verjamem, da bi tudi vi niste tako nedolžni, kot se delate." Profesor je odšel, za konec pa mu je namenil samo nekaj besed, vendar mu ni odgovoril. Odgovoril je šele, ko je profesor bil kdo ve kje. "Olajšanje mi bo takrat, ko ti bom zabil nekaj v glavo." Steklenico je vrnil, zamahnil s palico in izginil iz gostišča. Udejanil se je na temno jaso, nekje na Irskem in pokleknil. "Gospod. Zdi se mi, da James Turner tišči nos tja, kamor ne sodi. Razkrinka nas lahko in s tem uniči marsikateri plan. Prosim vas, da mi poveste, kaj naj z njim." Počasi se je zazrl navzgor, proti rdečim očem. "Olsson, zvest in pretkan. Ubij ga, seveda. En ščurek manj." Sklonil je glavo, potem pa je izginil, z jasnim ciljem v glavi. Turnerja mora utišati, preden bo prepozno. 

Fin.


Comment peux-tu dormir pendant que tout le monde pleure?:
 
Alexander Olsson, l'animagus, le Mangemort
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Ned 31 Avg 2014 - 21:45

Rose (: Nadaljevanje od tu.

Vreme se je obračalo v njuno smer, če bi temu sploh lahko tako rekli. Začelo je rositi in čarovniki na ulicah so se porazgubili v različne lokale in trgovinice ali pa se odpravili domov. Na ulicah ni bilo več gneče in sorazmerno hitro sta prišla iz Nokturne ulice do Prečne, potem že z malce vlažnimi lasmi do Počenega kotla na koncu (ali začetku – odvisno s katere smeri gledaš) Prečne ulice. Ko sta skozi težka vrata vstopila v krčmo  je Charlija spreletel nenavaden občutek. V prostoru je bilo zatohlo in precej temno, še tisto okno iz katerega je ponavadi prihajala svetloba je bilo zagrnjeno z zavesami, da so danes edino svetlobo oddajale šibko goreče laterne nad mizami in kamin v kotu. V krčmi je bilo kar veliko čarovnikov in čarovnic, večina je bila tu na kosilu, nekateri pa so prišli le vetrit pred dežjem in si naročilo kakšno pijačo. Ozrl se je po prostoru, na njegovi levi je bilo dokaj zakajeno, zato se je obrnil v desno. »No kam se bova usedla?« je vprašal Rose ter si iz nosu obrisal kapljico, ki mu je zaradi dežja spolzela po laseh in iz las po obrazu. Ne, da bi čakal na odgovor se je usmeril na desno in se skobacal za mizo v kotu. Za mizo ni bilo stolov, temveč samo klop in geste, ki jo je prej storil stolom za Rose sedaj ni mogel ponoviti. Iz tega kota je bila odlična perspektiva na celoten prostor, bilo je mirno a vseeno si občutil celotno vzdušje v krčmi. Od tu si lahko videl šank, vhod in skoraj ves preostali prostor.  Ob mizi zraven njune sta sedela dva navidez zelo podobna si moža. Ko ju je Charlie pogledal bolje je ugotovil, da sta pravzaprav v obraz povsem ista – morda celo dvojčka.  »Nikoli še nisem jedel tu, pa ti?« je priznal in vprašal. Vedno kadar je bil na obisku pri Počenem kotlu je naročil le pijačo, saj je bil to eden izmed tistih gostilniških lokalov, kjer si lahko prenočil, jedel ali le pil... ali pa kar vse skupaj.
Nazaj na vrh Go down
Rose Marshall
Neaktiven član
Neaktiven član


Število prispevkov : 31

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pon 1 Sep 2014 - 17:25

Začela se je smejati ko je začel padati dež. Kot da bi ju vreme želelo kaznovati za tisto kar sta ravnokar storila. Mogoče pa ne bi smela zapustiti kavarne brez da bi plačala račun. A po drugi strani je bilo zabavno. Rose ni še nikoli storila česa podobnega. Tudi če ni bila najbolj zadovoljna s postrežbo ali pa hrano in pijačo, je vedno vseeno plačala. Sicer pa je bilo vreme že prej oblačno in najbrž je bilo zgolj naključje da je začelo deževati le kakšen trenutek po tistem ko sta zbežala iz kavarnice. Kakorkoli že. Zabavala sta se. Prispela sta do svojega drugega cilja in vstopila. Skomignila je z rameni, ko jo je prijatelj vprašal kam bosta sedla, potem pa je tako ali tako že odšel proti mizi v kotu na desni. Sedla je poleg njega na klop in si z oči umaknila mokre lase, ki so se zaradi dežja začeli rahlo kodrati in bila je prav vesela da je bilo Pri počenem kotu vsaj malo topleje kot zunaj. "Nikoli, saj tu nisem dostikrat" je dejala. Pri počenem kotlu je bila do sedaj samo nekajkrat, pa še takrat bolj na hitro. "Misliš da imajo kaj dobrega za jesti?" je vprašala zardelih ličk, saj ji je pred tem rahlo zakrulilo v trebuhu. Resnično je upala da imajo normalen meni s hrano, saj res ne bi jedla kakšnih žabjih krakov ali pa česa podobnega. Tako kot ona, je tudi Charlie imel mokre lase, zato je z roko segla k njegovemu obrazu in izpred oči umaknila pramen las, ter ga zataknila za njegovo uho. Nasmehnila se mu je. Do njiju je pristopila debelušna natakarica in jima pomolila jedilne liste. "Ko se bosta odločila kaj bosta, me pokličita" je dejala, potem pa se odmajala nazaj do šanka, brez da bi rekla še karkoli drugega.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pon 1 Sep 2014 - 22:29

»Upam, ker če ne bova morala tudi od tu pobegniti. Tega si pa verjetno ne želijo.« Nasmehnil se je  ter ji pomagal s svojim pramenom las, saj mu je ta zaradi neprimerne dolžine kar naprej lezel izza ušesa ter motil njegov pogled. Pri tem se je dotaknil njene roke ter svojo zato hitro umaknil. Sovražil je tako nerodne trenutke. Ni bil ravno sramežljiv a kadar ni pričakoval dotika, se ga je potlej kar nekoliko ustrašil. Do mize je pristopila malo bolj porejena natakarica z rdečimi lički in kratkimi nakodranimi lasmi. Charliju se je zdela precej mlajša kot tista v kavarni, ali pa je bila to le iluzija, ki jo je dajala napeta koža zaradi okroglih lic. »Hvala,« je rekel, ko jima je na mizo postavila jedilne liste ter dodal. »Bova pohitela.« Na hitro ji je pomežiknil ter jo še nekaj trenutkov opazoval, ko je racljala stran. Včasih se je brez razloga takole spogledoval z dekleti. Po eni strani je to počel zaradi dobre volje, po drugi  pa je želel izpasti bolj moško. »Vidiš to je prava ženska, luštna, okrogla,  ne pa tista zgubana v kavarni.« Pograbil je jedilni list. Bil je res le en list, jedi pa so bile napisane na obeh straneh. »Pa tu imajo samo enolončnice,« je potarnal. Napisanih je bilo tudi nekaj prilog, a vse kar je bilo od glavnega dela glavne jedi so bile neke čorbe. »Končno razumem zakaj se temu koncu reče Pri počenem kotlu,« poudaril je besedico kotel ter se samo dodatno zastrmel v jedilnik.
Nazaj na vrh Go down
Rose Marshall
Neaktiven član
Neaktiven član


Število prispevkov : 31

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pon 1 Sep 2014 - 23:16

Zasmejala se je ob njegovi pripombi. "Tudi jaz upam tako" je dejala, saj je bila že kar precej lačna. Od malice med službo je minilo že nekaj časa in od takrat ni pojedla drugega obroka, z izjemo rogljička na poti proti čarovniškemu delu Londona. Ko se je Charlie dotaknil njene roke so jo stresli mravljinci, poleg tega pa je še rahlo zardela. Prav zanimalo jo je kdaj bo nehala zardevati ob njegovih bežnih dotikih. Drugače bi bilo če bi se je dotaknil na kakšen mestu kjer se je ni dotaknil še nihče, ne pa ko se jo je komaj kaj dotaknil. Še dobro da njena polt ni bila tako zelo svetla in se rdečica ni videla tako izrazito kot pri svetlejši koži. Opazovala je kako se je njen prijatelj spogledoval z natakarico. Šlo ji je na smeh, a ji je nekako uspelo ostati resna. Je pa zaradi tega trpela notranja stran njene ustnice, saj se je morala gristi vanjo, da je zadržala smeh. Pogledala je jedilni list, potem pa spet Charlia, ko je spregovoril. "Kaj sem pa potem jaz? Ne prava ženska?" ga je zbodla. Torej je imel njen prijatelj rajši malo bolj okrogla dekleta, kot pa suhice kot je bila ona. No ja, ni bila tako zelo suha, imela je lepo postavo, pa tudi tiste prave ženske obline ji niso primanjkovale, a v primerjavi z natakarico ki jima je prinesla menija je bila kot trska. "Mislim da bom ostala kar pri predjedeh. Če bom sploh kaj jedla" je komentirala, potem pa se zasmejala ob komentarju svojega prijatelja. "Nikoli nisem pomislila na kaj takega." No ja, čisto možno bi bilo da bi gostišče dobilo ime zaradi tega, a nekako je dvomila. Sicer pa, saj ni bilo važno. Še nekajkrat je preletela jedilni list, potem pa ga odložila na mizo. Približno je vedela kaj bi jedla, a najprej se je želela prepričati če bosta s prijateljem sploh naročala hrano.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Sre 3 Sep 2014 - 21:04

Tista besedna zveza ''ne prava ženska'' mu je kar odmevala v glavi, ko jo je Rose ponovila za njim. Ups, tega res ne bi smel reči, si je mislil in sam sebe v tišini ošteval. »Nisem tako mislil,« se je nekako opravičil, a v naslednjih nekaj sekundah ni vedel kaj bi še lahko dodal, da bi se popravil zato je temu sledila krajša tišina. »Vsekakor je bila tista natakarica bolj podobna moškemu, zdaj se sprašujem, če ni bila v resnici moški preobražen v žensko,« se je zasmejal, da bi malce spreobrnil temo. »Ampak ne tudi ti si prava ženska oz. deklica, no nekaj vmes,« se je zmedel ter dodal: »Čeprav delaš v ne vem točno kakšni delavnici.« Nikoli ni vedel kako se imenuje delavnica kjer popravljajo bunkeljska prevozna sredstva, sploh pa nikoli ni razumel kako jih sploh lahko popravijo brez čarovnije. »Dobro, jaz bom tole juho...« pokazal jo je s prstom na jedilniku, saj ni znal prebrati imena, ki je bilo res dolgo začelo pa se je s črkama ''Ch.'' Bila je sicer predjed, a gotovo se bo najedel, saj še ni bil tako hudo lačen. Čeprav ni pisalo kaj točno je v tej juhi pa je predvideval, da bo v redu, saj je bila označena s petimi kljukicami od petih. Počakal je, da se je odločila še Rose, potem pa je poklical natakarico.
Nazaj na vrh Go down
Rose Marshall
Neaktiven član
Neaktiven član


Število prispevkov : 31

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Čet 4 Sep 2014 - 15:53

"Saj vem" je dejala in se nasmehnila. Bilo je očitno da je Charliju nerodno ker se je tako izrazil. Na glas pa se je začela smejati ko je njen prijatelj pripomnil da je bila natakarica v kavarni v kateri sta bila prej pravzaprav moški preoblečen oziroma preobražen v žensko. Njej se vsekakor ni zdelo tako. Sicer pa, v časih kakršni so trenutno je kaj takega sploh ne bi čudilo. Ravno med dopustovanjem na morju je med pohajkovanjem po mestu, v večernih urah, srečala moškega oblečenega v žensko, in morala je priznati da je v visokih petkah hodil precej bolje kot ona in še kakšna druga ženska. "Deklica? Resno Charlie?" je dejala in zavila z očmi, a vseeno je na njenih ustnicah počival nasmešek. Res da so včasih pravili da ženska 'postaneš' šele takrat ko imaš prvi spolni odnos, česar Rose še ni doživela, a tudi deklica ni bila več. Bila je skoraj odraslo dekle. Do polnoletnosti ji je manjkalo še eno leto. "Moj oče ima avtomehanično delavnico, kjer popravlja avte, prevozna sredstva bunkeljev" je razložila, potem pa še dodala povabilo. "Enkrat boš prišel k meni na obisk, pa ti bom razkazala hišo." Mislila je predvsem na delavnico, saj bo ta za Charlija najbrž najbolj fascinantna, a gotovo se ne bo pritoževal če ga po peljala še v zgornje nadstropje in mu razkazala dnevno sobo (v kateri je bilo kar nekaj elektronskih naprav), svojo sobo in ostale prostore v hiši. Pogledala je katero juho je imel v mislih prijatelj. Tudi sama je že razmišljala o njej, pa se je premislila ko je videla ponudbo solat. "Jaz bom pa Grajsko solato s piščancem" je dejala. Naročilo je ponovila še enkrat, tokrat natakarici ki se je prikazala pri njuni mizi. "Kaj si še počel med počitnicami? Razen da si bil na morju?" je vprašala, saj jo je zanimalo kaj je še ušpičil njen prijatelj medtem ko se nista videla, kar pa je bilo skoraj cele počitnice.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Sob 6 Sep 2014 - 20:44

»Boš rekla, da si deček?« jo je dregnil in planil v smeh. »Čeprav kot vidim, nimaš nekih moških potez,« je dodal ter šele nato ugotvil da je bil to malce nenavaden komentar. Moral bi ostati tiho! Šele zdaj se je zavedel, da je zvenelo precej čudno in bi bilo precej bolje, če bi ji pripopal kakšno boljšo pohvalo kot npr; da ima veliko ženskih potez. »Avto mehanska, čakaj kaj? Avtomehanična...« je komaj ponovil za njo saj mu beseda ni bila dovolj znana, da bi mu šla tako hitro z jezika kot njej. »Vem kaj so avtomobili, tako butast pa že spet nisem,« je malo bolj na glas dejal ter ji smeje pomežiknil. »Zmenjeno, ti pa lahko prideš k meni na kozarec malinovca,«  je vrnil povabilo, čeprav je bil nekako prepričan, da bosta do naslednjega poletja to že pozabila.  Zdelo se mu je, da ji v svoji hiši ne bi mogel razkazati veliko stvari, razen apoteke in zaraščenega vrta, kjer so celo poletje zorele maline.  Natakarica je v tistem zapisala njuna naročila in se najprej odmajala do sosednje mize, da je pospravila nekaj kozarcev. »Letos pa res nič posebnega, bolj premišljujem kaj sem dejansko počel manj stvari se spomnim. Večinoma sem eksperimentiral z napoji in s potikal po Londonu. Ah ja pa na poroki sem bil. Sicer pa mi nič posebnega ni ostalo v spominu.« Skomignil je z rameni. Nikoli ni bil tako zelo pozabljiv a letošnje poletje res in bilo ne vem kako razburljivo, da bi si zapomnil vsako malenkost. »Pa ti? Mi še kaj nisi povedala?« je vprašal isto stvar ter počakal na odgovor in zraven pogledoval k pultu, kjer se je nek norec z viskijem polil po hlačah.
Nazaj na vrh Go down
Rose Marshall
Neaktiven član
Neaktiven član


Število prispevkov : 31

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pon 8 Sep 2014 - 21:58

Zasmejala se je. "Ne, tudi deček nisem. Sem pa že raje deklica, kot pa da bi bila deček" je dejala. Če je že morala imeti pomanjševalnico svojega spola, je bila rajši deklica kot pa deček. Če je to imelo kaj smisla. "Če pa mi ne verjameš, pa se lahko prepričaš kako drugače" je dejala in mu pomežiknila. Ni bila prepričana na kakšen način bi Charliu dovolila se prepričati da je res dekle, a saj ni bilo važno. Če bi imel kakšen čuden predlog, bi ga lahko zavrnila brez večjih problemov. "Da, avtomehanična" je pritrdila. Zasmejala se je. "Saj vem da ne, ampak mnogim čarovnikom so avtomobili popolna neznanka." Mnogim čarovnikom je bila popolna neznanka vse kar je bilo povezano z bunkeljni. Bili pa so tudi takšni ki so oboževali nečarovniški svet in vse kar je bilo povezano z njim. "Malinovec se sliši super" je dejala in se nasmehnila. Povabilo na malinovec si bo vsekakor morala zapisati v beležko, saj ni dvomila da bi sicer pozabila na to. "Na poroki? Se je poročil kakšen tvoj sorodnik?" je bila radovedna. Sama se ni udeležila ravno veliko porok, pa še to so bile večinoma bunkeljske. Ni bila prepričana če je že sploh bila na čarovniški poroki. Mogoče ko je bila še čisto majhna in si niti ni zapomnila tega. Kakorkoli že, saj ni bilo važno. Glavno da ne bo manjkala na svoji poroki, če se bo sploh kdaj poročila. "Hm ja no, mogoče sem pozabila omeniti da sem pogrešala tvojo družbo" je dejala in rahlo zardela. Všeč ji je bila Charlijeva družba, saj jo je vedno spravljal v smeh in upala je da tudi on vsaj pol toliko uživa v njeni družbi, kot on v njeni. Pogledala je če je natakarica že prinaša njuno naročilo in čez nekaj minut ga je res. Pred njo je postavila ogromen krožnik z na pogled zelo užitno solato, pred Charlija pa kremasto juho, ki je dišala zelo dobro. Zaželela jima je še dober tek, potem pa odšla do mize kamor so ravnokar prispeli novi gostje. "Dober tek" je dejala še sama, potem pa se lotila svoje solate. In bila je zelo okusna. Solata namreč.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Sob 13 Sep 2014 - 13:39

Veselo se je zasmejal ter pogledal v laterno iz katere je sevala prijetna svetloba. »Oprosti,« je še vedno smeje dejal potem pa za trenutek zaprl svoja zgovorna usta in ji prisluhnil.  Kaj dolgo pa ni mogel ostati tiho saj so ga njene besede zelo zabavale. »Kako naj bi se pa po tvojem mnenju najbolje prepričal?« Ni bil ravno tako obupan, da bi zdaj želel videti Rose golo, temveč jo je bilo tako čudovito dražiti, da se ni mogel upreti temu vprašanju. In kolikor je poznal Rose, pa je vedel, da si ne bo upala preveč drzno odgovoriti, ampak bo prej samo sramežljivo zardela. Sicer pa nikoli ne veš, tudi takšni ljudje so imeli svoje nagajive trenutke. »Ne vem, zdi se mi, da nisem v tej množici čarovnikov. Mislim, da je vsako leto več čarovnikov z bunkeljskimi starši na Bradavičarki. Kot kaže ratuje to mešanje zelo popularno.« Charliju je bilo vseeno glede  mešanja čarovniške in bunkeljske krvi, ni imel kakšnih čudnih predsodkov glede tega, saj je bil bolj tiste vrste človek, ki verjame v ljubezen, pa čeprav je to ljubezen z bunekljnom. »Ja brat se je poročil,« je naveličano odgovoril in zavil z očmi. Imel je občutek , da se njegov najmlajši brat ne bo nikoli poročil, saj je bil bolj svobodomiselne sorte, bolj popotniški človek a očitno se je motil. Na živce mu je pač šlo, da se je zaradi ene ženske tako spremenil. »Tudi jaz sem pogrešal tvojo družbo,« je nasmejano priznal. »Imam pa občutek, da bova lahko čez to šolsko leto vse nadoknadila .« Tako ali tako sta si v enem dnevu povedala vse in verjetno tudi nista nič zamudila. »Hvala enako,« se je nasmehnil in polno žlico juhe nesel v usta. Tako sta nekaj časa jedla in se v miru pogovarjala o dogodivščinah, ki ji nista doživela med počitnicami, dokler ni Charlie končal svoje juhe ter stopil do pulta ter pustil Rose, da v miru poje do konca. Natakarici je plačal obe jedi ter v rokah nazaj prinesel še dva maslenuška, katera je tudi plačal skupaj s hrano. »Izvoli,« en kozarec je postavil pred njo ter se usedel nazaj na svoj prostor. Dekleta so ga pri plačevanju ponavadi znala zavesti, zato se je danes odločil, da bo plačal prej.

Sori za tok pozn odgovor :/
Nazaj na vrh Go down
James Turner
Administrator
Administrator


Poklic : profesor
Bivališče : Irska
Žival : mački Ellie & Felix
Število prispevkov : 1754

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Tor 3 Mar 2015 - 21:02


ALEX | Mračilo se je že in Turner je včasih rad zašel na Prečno, ker je pač potreboval nekaj za pouk: to drži, vendar je vedno potreboval tudi vrč piva, ki ga na Bradavičarki ni bilo dobiti kar tako. "Turner, po dolgem času! Si za požirek?" Zadovoljno se je zahahljal natakarju in mu prikimal. "Normalno. Ali pa kar dva, za naslednja dva mesca nebom dobil niti požirka te svete pijače." Pogledoval je po kotlu, kam naj sede. Pogled se mu je ustavil pri mizi v kotu, kjer je zagledal ne tako starega znanca, Olssona. Seveda. Tip, izredno sumljiv. Večkrat je slišal, da je pripravnik za aurorja. Tip se ga je zagotovo naveličal, kakor se ga je Turner. Vendar s pravo merico radovednosti se o znani osebi zna ugotoviti še marsikaj. "Hej, in še enega za tistega tam," je naročil, ko je prejel pivi in pokazal na bivšega učenca Bradavičarke. O njem je izvedel marsikaj - o njegovemu očetu in letih na Bradavičarki in tem ter onem. "Spet se srečava," mu je priliznjeno rekel, mu na mizo potisnil pivo in prisedel, "sploh smem prisesti?"


one thousand lonely stars
i've died a thousand times ✻  i'd die to be where you are. i tried to be where you are. every night, i dream you still here. yhe ghost by my side, so perfect so clear. when i awake, you disappear.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://secretworldofursula.tumblr.com
Alexander Olsson
Pripravnik
Pripravnik


Bivališče : Paris, France
Število prispevkov : 9453

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Tor 3 Mar 2015 - 21:41

Wearing.
"Prisežem, ničesar ne vem! Prosim!" Odkimal je z glavo. "Vem, da marsikaj veš. Poglej, meni je tako ali tako vseeno, ali mi kaj izdaš ali ne. Jaz te moram na koncu tako ali tako ubiti, ampak definitivno si boš olajšal način smrti, če mi poveš, kje je." "P-prav. Blizu Londona je. Prosim, saj se lahko delam, da sem ..." Človek pred njim ni dokončal, saj je vanj popolnoma brez slabe vesti potisnil nož. Kri mu je špricnila po obrazu in po plašču in namrdnil se je. "Ogabno." Obrisal si je kri z obraza, potem pa se izdejanil. Potreboval je nekaj močnega.
 
Počen kotel mu je bil dobro znan prostor. Čeprav naj ne bi bil tukaj v času pouka, si je vzel dan prosto. In preden bi sploh utegnil naročiti, se je pred njim pojavil moški. Moški, ki naj bi ga ubil. "Gospodič Turner, dobrodošli spet med živimi. Seveda, prosim." Z roko si je segel skozi lase in obrisal še tistih nekaj kapljic krvi. "Kaj vas je pripeljalo sem?"


Comment peux-tu dormir pendant que tout le monde pleure?:
 
Alexander Olsson, l'animagus, le Mangemort
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
James Turner
Administrator
Administrator


Poklic : profesor
Bivališče : Irska
Žival : mački Ellie & Felix
Število prispevkov : 1754

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pet 6 Mar 2015 - 16:10


ALEX | Nekoliko neiskreno se je zahahljal. Njegova igrana prijaznost in prislinjena vljudnost sta ga želeli pripraviti do tega, da bi se najraje pobruhal. Čeprav fant vseeno ni bil slab - kaj veš, morda je bil nekoč super. Na to, kakršen je bil sedaj, in James je imel občutek, da je bil nevaren, je nekaj prav gotovo vplivalo: pogost vzrok za spremembo osebe je bolečina. "Ne glede na to, da se še nisva srečala tolikokrat, si zapomni pomemben fakt o meni. Sem oseba, ki enostavno potrebuje nekaj časa zase. Enostavno ne morem preživeti polovice svojega življenja v še kako zatohlem kabinetu šole. Raje grem ven in se zabavam; moj način zabave je ta, da grem nekam, kjer pač dobim alkohol. In po možnosti še drugo zabavo, ampak tja ne zahajajmo." V trenutku se je pijača zlila po njegovem požiralniku in z veseljem si je postregel z novim pivom. "In ti? Sem bil mnenja, da si ves čas na delu. Ampak sem se očitno motil."


one thousand lonely stars
i've died a thousand times ✻  i'd die to be where you are. i tried to be where you are. every night, i dream you still here. yhe ghost by my side, so perfect so clear. when i awake, you disappear.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://secretworldofursula.tumblr.com
Alexander Olsson
Pripravnik
Pripravnik


Bivališče : Paris, France
Število prispevkov : 9453

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pet 6 Mar 2015 - 20:23

Skoraj si je predstavljal, kako njegov pogled vrta vanj in preučuje vsak delček njegovega telesa samo zato, da bi dokazal neko krivdo. Ampak še sam ni imel pojma, na kakšnih predpostavkah ga sploh obtožuje. Mogoče bi moral nehati tiščati svoj nos tja, kamor ne spada, Turner. O sebi je izdal pomemben podatek: alkohol in, milo rečeno, dekleta na poziv. "Vidim. No ja, alkohola je vsepovsod dovolj, gospod Turner, ne glede na to kje ste. In če vam je resnično dolgčas v gradu, pridite kdaj do mojih prostorov, prepričan sem, da nam zasebna zabava ne bi morala škodovati, ali pač?" Neverjetno ga je opazoval, ko je njegov sogovornik zlil pivo po grlu. Nekdo je bil žejen. Ali pa mi hoče dokazati svoj alkoholizem? Končno je prišla natakarica in Alex je uspel naročiti, sogovornik pa je pred sabo že imel novo pivo. "Pravzaprav so postale stvari nezanimive." Med letom je ujel kozarec, naredil požirek in se začel igrati z robom. "In katastrofalno mi je gledati te neprijetne otroke, ki se prepirajo zaradi prdnikul. Poleg tega sem tu samo zato, ker sem imel opravke v starinarnici."


Comment peux-tu dormir pendant que tout le monde pleure?:
 
Alexander Olsson, l'animagus, le Mangemort
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
James Turner
Administrator
Administrator


Poklic : profesor
Bivališče : Irska
Žival : mački Ellie & Felix
Število prispevkov : 1754

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Sre 17 Jun 2015 - 22:18


ALEX | Njegovi prostori? Zvenelo je mamljivo. Ne, da bi šlo za obisk ali kaj podobnega: prav to je bil idealen moment, da se povabi k njemu, kar bo pripomoglo njegovemu raziskovanju. Enostavno je želel izvedeti več o svetlolascu. "Z veseljem se kdaj oglasim." Umirjeno je skomignil z rameni ter s prsti rahlo udarjal po mizi. "Ah, tako," mu je le odgovoril, da ne bi pokazal prevelikega zanimanja. V starinarnici nisi našel kaj zanimivega. Prej bi tja poslal kakšnega zgodovinarja, kot čarovnika pred njim. "V starinarnici? Ste videli kaj zanimivega? Sam tam še nisem bil; nekako se ne zanimam za te stvari." Med čakanjem na odločne odgovore Alexa je pogledoval po starih slikah na komaj osvetljenih zidovih gostilnice.

(Oprosti za odsotnost!)


one thousand lonely stars
i've died a thousand times ✻  i'd die to be where you are. i tried to be where you are. every night, i dream you still here. yhe ghost by my side, so perfect so clear. when i awake, you disappear.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://secretworldofursula.tumblr.com
Alexander Olsson
Pripravnik
Pripravnik


Bivališče : Paris, France
Število prispevkov : 9453

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Pet 26 Jun 2015 - 10:55

Zdelo se mu je, da je ujel premik oči, ko je omenil svoje prostore, kot da bi si česa takšnega sogovorec želel - obisk. Ah ne ... Vsi pravzaprav vemo, da želimo v nekomu videti samo tisto, kar si želimo. In naše želje so samo del realnosti, bled posnetek življenja. In življenje pač ni za vse. "Super. Pričakujem ta obisk resnično kmalu." Sogovorec se je dolgočasil, tako se mu je vsej zdelo, zato je brez kančka slabe vesti nadaljeval. "Pravzaprav ni bila starinarnica sama po sebi nič posebnega. Bolj zanimivi so mi bili coprniški predmeti. Opalna verižica se je že pojavila na Bradavičarki, to vemo vsi in prepričan sem bil, da se bo uničila takoj, ko bo najdena. Vendar ne ponovno se je pojavila tam in samo čaka, da še koga ubije. In nisem vedel, da je prodaja plaščev, ki te poskušajo zadaviti, dovoljena. Niti si ne bi mislil kaj takega za tole stvar." Iz žepa je s palico na mizo počasi ponesel zlat kelih. "Kelih poseduje izjemne moči, vendar hkrati tako ogabne, da ga ni bilo pametno puščati tam. Napis ti vse pove." Calix mortis. "Kelih smrti," je tiho povedal, napis pa je izginil takoj, ko ga je prevedel. "Vendar to ni navadna smrt. Kolikor sem izvedel, vsakega ubije po svoje in to na takšen način, da si želiš, da umreš, preden se ti to dejansko zgodi."


Comment peux-tu dormir pendant que tout le monde pleure?:
 
Alexander Olsson, l'animagus, le Mangemort
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
James Turner
Administrator
Administrator


Poklic : profesor
Bivališče : Irska
Žival : mački Ellie & Felix
Število prispevkov : 1754

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Sob 27 Jun 2015 - 15:34


ALEX | Obisk bi bil kot pika na i. Zakaj? Morda bi dobil priložnost, da se nekoliko razgleda po Olssonovih prostorih in najde kaj zanimivega. "Ko boste imeli čas, mi lahko pošljete sovo z naslovom." Slišalo se je zanimivo. Sploh zanj, ki je morda iskal nove poti, kako se znebiti nezaželjenih ljudi in uiti kazni. Tudi sam profesor bi moral kdaj tja, sploh po tem ko mu je svetlolasec pripovedoval o najrazličnejših predmetih, ki so namenjeni ubijanju. Vsaj tako se je zdelo. "Sklepam da se zanimate za predmete te vrste?" Privzdignil je levo obrv, v roku pa držal rob kozarca, ki je bil že na pol prazen. Njegov pogled se je ustavil na svetlečem predmetu, kateri je bolje svetil kot vse luči Pri počenem kotlu skupaj. Kelih smrti? Čemu ga potrebuješ, Olsson? Z zanimanjem je kimal in mu zastavil naslednje vprašanje: "In kaj je vaš namen sedaj? Kam ga boste dali, da ne bo ogrožal drugih?" Za trenutek se mu je zazdelo, da pripravnika vsakič ko se srečata zasuje z najmanj petnajstimi vprašanji, sam pa ne pove kaj dosti. "Ga imate morda celo namen sprobati?" je nekoliko norčavo vprašal in si na obraz nataknil nasmešek, ki mu je v licih pustil sledi manjših jamic.


one thousand lonely stars
i've died a thousand times ✻  i'd die to be where you are. i tried to be where you are. every night, i dream you still here. yhe ghost by my side, so perfect so clear. when i awake, you disappear.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://secretworldofursula.tumblr.com
Alexander Olsson
Pripravnik
Pripravnik


Bivališče : Paris, France
Število prispevkov : 9453

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Sob 27 Jun 2015 - 15:47

Začel se je igrati z robom kozarca in preden mu je odgovoril, je za hip postal z igro. "Seveda, kakopak." Čez obraz se m je raztegnil nasmešek. Kaj hočeš od mene, Turner? Pisno priznanje? Leva roka ga je nekoliko zaskelela in želel se je popraskati, vendar mu je bilo jasno kot beli dan, da bo s tem pritegnil pozornost. Na obraz si je nadel masko presenečenja. "Oprostite?" Ton glasu se je v hipu spremenil v užaljenega. "Ne zanimam se niti za te predmete niti za kakršne druge coprniške predmete. In ta kelih smrti bom odnesel na ministrstvo. Kolikor vem, se s takšnimi stvarmi ubada oddelek za nedovoljene oblike čarovnij, vsekakor pa moram poslati sovo na oddelek za zlorabo bunkeljskih izdelkov. Vam pa svetujem, da ne obtožujete pripravnikov, če posedujemo coprniške predmete. Celo življenje sem posvetil vojni proti njim, vi pa mi pravite, da jih nameravam uporabiti." Pravzaprav bi ti z največjim veseljem prelil pijačo vanj in te potem prisilil, da spiješ čisto vse, do zadnje kaplje.


Comment peux-tu dormir pendant que tout le monde pleure?:
 
Alexander Olsson, l'animagus, le Mangemort
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
James Turner
Administrator
Administrator


Poklic : profesor
Bivališče : Irska
Žival : mački Ellie & Felix
Število prispevkov : 1754

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Sob 27 Jun 2015 - 17:54


ALEX | Zmagovito se mu je nasmehnil in razmišljal le še ob prihodnjem srečanju, ki bo - če bo šlo vse po sreči - pri sogovorniku doma. V mislih je brskal po urokih, s katerimi bi lahko bodočega aurorja zamrznil ali naredil nekaj, s čimer si bi pridobil vsaj kakšno dragoceno minuto, ki bi jo še kako z veseljem izkoristil. Bil je dokaj dober igralec, zato bi se po končanem uroku brez problema pretvarjal, kot da se ni nič zgodilo. "Sem mnenja, da ste pravšnji za ta poklic," mu je priliznjeno govoril, brez da bi se zmenil za njegovo namišljeno žalost. "Nihče ni rekel, da vas obtožujem." Hitro se braniš. "Nisem rekel, da jih boste uporabili," mu je ponovno odgovoril čisto umirjeno, čeprav bi mu najraje odvrnil nekoliko drugače, "le šalil sem se. Saj vendar ni potrebe, da ste tako napeti ves čas." Komaj opazno je zavil z očmi in se ponovno lotil piva. Ko se je odžejal, je kozarec glasno položil na mizo, da je ujel natakaričino pozornost. Tej je plačal, nato pa svoj čas ponovno posvetil Alexu. "Kako dolgo boste še pripravnik?" mu je ponovno postavil vprašanje, da bi zamenjal temo.


one thousand lonely stars
i've died a thousand times ✻  i'd die to be where you are. i tried to be where you are. every night, i dream you still here. yhe ghost by my side, so perfect so clear. when i awake, you disappear.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://secretworldofursula.tumblr.com
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Počenem kotlu   Today at 21:07

Nazaj na vrh Go down
 
Pri Počenem kotlu
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 3 od 4Pojdi na stran : Previous  1, 2, 3, 4  Next
 Similar topics
-
» Pri Počenem kotlu

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Hogwarts Today & Tomorrow :: Pospravljanje foruma-